Opustitev kajenja: kaj vse pridobimo in kako se ga lotiti

Za manj kajenja in več življenja

/klub 7sz/ Ljudje si s kajenjem tobaka v povprečju skrajšajo življenje za deset in več let. V Sloveniji zaradi posledic kajenja vsak dan umre povprečno deset ljudi. Še bolj boleče za kadilce je, da inhalirani cigaretni dim z veliko verjetnostjo povzroča, da več let pred smrtjo preživijo v slabem zdravju. Obsežne raziskave so ovrgle tudi znani mit o ‘zmernem’ kajenju, saj se istim nevarnostim ne izognejo niti tisti, ki pokadijo le pet ali manj cigaret na dan.

Pozitivne ugotovitve raziskav na tem področju pa so, da prenehanje kajenja kadilcem lahko vrne precej izgubljenih let – če se odločijo za to pri 40 letih starosti: 9 let, pri 50 letih: 6 let, pri 60 letih: 3 leta. V Sloveniji je to morda še več, saj pri nas kajenje kadilcem po podatkih Inštituta za varovanje zdravja v povprečju skrajša življenje kar za 15 let. Če temu dodamo še bistveno večje možnosti, da po prenehanju ne bodo zboleli za katero od kroničnih bolezni, je očitno še kako vredno truda, ki je potrebno za odvajanje od kajenja!

Nova zakonodaja o omejevanju kajenja v Sloveniji, ki je bila sprejeta 2007, je sicer mnogim nekadilcem omogočila, da dihajo boljši zrak, vendar se število kadilcev po zadnjih znanih analizah (IVZ, 2012) ni bistveno zmanjšalo in predstavlja skoraj četrtino vseh prebivalcev nad 15 let. Očitno prepoved kajenja v zaprtih prostorih in neposredni stroški kajenja, ki naj bi bili za povprečnega kadilca več kot 1200 evrov na leto, večinoma nista zadosten razlog za prenehanje.

Marsikdo, ki še vztraja pri tej škodljivi in dragi navadi, potrebuje dodatno spodbudo, da resno razmisli in naredi odločilni korak. Za nekatere je to lahko ljubezen do njihovih otrok, ki jih zastruplja dim njihovih cigaret in jim povečuje verjetnost, da bodo imeli težave z astmo ali še kaj hujšega. Za druge je morda zgolj trezna odločitev, da sta njihovo življenje in zdravje vredna mnogo več kot kratke minute zadimljenega užitka dan za dnem.

Poglejmo si, kako prenehanje kajenja pozitivno vpliva na telo glede na čas po zadnji pokajeni cigareti:

  • po 20 minutah: srčni utrip in krvni tlak se zmanjšata;
  • po 12 urah: raven škodljivega ogljikovega monoksida v krvi pade na normalno raven;
  • po 2 tednih do 3 mesecih: krvni obtok in delovanje pljuč se izboljšata;
  • po 1 do 9 mesecih: kašelj in oteženo dihanje se zmanjšata, pljuča se spet lažje čistijo sluzi in manjše je tudi tveganje za okužbe;
  • po 1 letu: tveganje za koronarno bolezen srca je pol manjše, kot če ne bi nehali kaditi;
  • po 5 letih: tveganje za nastanek raka ust, žrela, požiralnika in mehurja je za polovico manjše kot pri aktivnih kadilcih; tveganje kapi je upadlo na isto raven kot pri nekadilcih;
  • po 10 letih: nevarnost smrti zaradi pljučnega raka je približno pol manjša kot pri teh, ki še vedno kadijo.
  • po 15 letih: tveganje za bolezni srca in ožilja je takšno kot pri nekadilcih.

To so le nekatere izmed koristi. Na področju rodnosti se je s prenehanjem kajenja mogoče izogniti npr. impotenci, spontanim splavom, prezgodnjim rojstvom in nekaterim napakam pri razvoju ploda (vse to namreč lahko poleg ostalih možnih dejavnikov sprožijo tudi strupene snovi, inhalirane s kajenjem). Zmanjša se npr. še tveganje za sladkorno bolezen in nekatere oblike raka, ki niso naštete zgoraj. Čim prej kadilec preneha s svojo drago navado, tem več let življenja, ki bi sicer bila izgubljena, lahko pridobi nazaj.

Ankete kažejo, da si celo do 70% kadilcev želi odvaditi od kajenja. Za pomoč pri tem obstaja veliko možnosti, tudi brezplačnih. Omenimo od države financirano telefonsko svetovanje na 080 2777 in brezplačni pripomoček v obliki programa za pametni telefon in spletnega svetovalca (StopSmokingCoach). Najbolj pa bo pomagala velika mera poguma. Vsako slabo navado je namreč zagotovo možno premagati, ko enkrat spregledamo in spoznamo, da v resnici ni naš prijatelj, ampak sovražnik – in se ji potem ne damo več prevarati.