Kako pri delu čim bolj varujemo svoje zdravje

(klub 7sz) Koristno si je občasno zastaviti vprašanje, ali lahko kako prilagodimo svoje delo oz. opravila, da nam bo lažje in bolj učinkovito delati. Izboljšave so zelo verjetno možne in lahko dolgoročno koristijo tudi našemu zdravju, ne samo rezultatom našega dela. S področjem prilagajanja dela človeku se ukvarja ergonomija. Poučimo se o njenih osnovnih principih, da bomo lažje razmišljali, kje in kako bi lahko delali pametneje in ne težje. Posebej pomembno je to pri delih, ki trajajo dlje časa ali jih pogosto ponavljamo ali zahtevajo več moči, saj tu pri nepravilnih držah oz. gibih nastajajo poškodbe.

1. Delo v čim bolj nevtralnem položaju.

• Ali imamo lahko pri delu vrat zravnan ali vsaj, da ni nagnjen naprej za več kot 30 stopinj? Vse drugo nam lahko prej ali slej povzroča bolečine v vratu. Dvignimo monitor na ustrezno višino oz. razmislimo, če lahko kako prilagodimo svoje delo, da bosta vrat in trup čim manj upognjena.
• Ali nam stol pri sedečem delu podpira ledveni predel, tako da ohranjamo naravno dvojno s-obliko hrbtenice? Če ne, je še bolj pomembno, da večkrat vstanemo in se razgibamo.
• Ali naša dlan kaže v isti smeri kot podlaht? Zapestja ne bi smeli imeti dlje časa upognjenega, saj tako pritiskamo na živec, kar lahko povzroči omrtvičenost ali pekočo bolečino v prvih treh do štirih prstih roke in postopno tudi sindrom zapestnega prehoda. Ergonomska miška lahko pomaga, včasih tudi ergonomska tipkovnica, lahko pa zadošča že to, da se naučimo miško pravilno držati in da tipkovnico znižamo (zapremo ji nogice).
• Ali lahko kako preprečimo sklanjanje pri stoječem delu?

2. Zmanjševanje sile pri delu.

• Ali lahko breme primemo samo s prsti? Kadar moramo uporabiti celo roko, uporabimo večjo silo. V slednjem primeru razmislimo o primernem orodju, s katerim si lahko pomagamo.
• Ali lahko breme potiskamo, namesto da ga vlečemo?
• Ali lahko za dvigovanje uporabimo kakšen pripomoček?
• Se pri delu z računalnikom lahko naučimo manj pritiskati na tipke? Večinoma tipkovnice ne potrebujejo tako močnega pritiska, kot smo ga bili navajeni delati.

3. Potrebščine v lahkem dosegu roke.

• Ali dosežemo predmete, ki jih pogosto rabimo, brez nepotrebnega stegovanja?
• Kar potrebujemo le redko, lahko umaknemo, da ne zavzema prostora.

4. Delo na primerni višini.

• Ali so ramena sproščena in komolci ob telesu? V nasprotnem primeru lahko začnejo boleti rame.
• Če delamo natančno delo, je optimalna višina malce nad višino komolca.
• Če delamo lahko delo, si višino nastavimo okoli 10 cm pod višino komolca.
• Za težja dela, kjer rabimo več moči, je primerna višina 15 do 40 cm pod višino komolca, npr. na višini kolkov.

5. Zmanjševanje števila ponavljajočih gibov.

• Dolgotrajno ponavljajoči gibi lahko povzročijo sindrom čezmerne obremenitve, ki kvari mišice, kite in živce, zato je idealno, da takšna opravila delajo stroji, ne ljudje.
• Kadar avtomatizacija s stroji ni možna, poskusimo optimirati gibe tako, da so čim manj obremenjujoči.
• Z boljšo organizacijo dela skrajšamo obdobja ponavljajočih gibov, npr. z menjavo različnih opravil.

6. Zmanjševanje statičnega mišičnega dela.

• Z dobrim, prilagodljivim stolom lahko zmanjšamo statično delo telesa pri sedenju.
• S primerno podporo rok pri tipkanju zmanjšamo statično delo ramenskega obroča.
• Ali miško držimo rahlo, ne s silo?
• Pri pisanju pomaga gumijasta obloga tam, kjer pisalo držimo.

7. Zmanjševanje pritiska na dele telesa.

• Če je rob mize oster, najdemo primerno mehko podlago za podlaht, da kri ne bi zastajala zaradi močnega pritiska na žile.
• Če noge pri sedenju ne počivajo ustrezno na tleh, uporabimo primerno podporo za noge.
• Stol naj ima dovolj mehko sedalo in nastavimo ga na primerno višino ter naklon (optimalno 120 stopinj).
• Če uporabljamo škarje oz. klešče, izberemo takšne, ki so tapecirane ali celo ergonomsko oblikovane.

8. Dovolj prostora za delo.

• Ali lahko kako drugače načrtujemo ustrezne dimenzije glede na potrebe?
• Je pod mizo dovolj prostora za noge?
• Je delovna površina ustrezno urejena oz. pospravljena?

9. Gibanje, vaje za raztezanje

• Pri vsakem statičnem delu je pomembno planirati aktivne odmore, vsaj na eno uro za nekaj minut. Več krajših odmorov je bolj učinkovitih kot manjše število daljših.
• Hoja je odličen način razgibavanja, še posebej hoja po stopnicah.
• V odmorih (pa tudi izven njih) lahko raztezamo ramena, vrat, hrbet, zapestje, prste, noge – kar je pač pri delu bilo dlje časa v statičnem položaju. Zadržimo 10-15 sekund, nekajkrat ponovimo.
• Pomaga lahko tudi spreminjanje položaja na stolu, menjava iz sedečega v stoječi položaj (kjer je to možno, npr. pri telefoniranju ali na sestankih).

10. Udobno delovno okolje.

• Je osvetljenost prostora ustrezna za delo? Okoli 300 luksov zadošča za delo z monitorjem, za delo s papirji pa je bolje več, do 500 luksov.
• Je monitor pravilno usmerjen glede na vire svetlobe, da se nam ne blešči? Najbolje tako, da gledamo monitor vzporedno z okni.
• Ali zagotavljamo ustrezno zračenje? Je vlaga med 30 in 65%?
• Smo hrup zmanjšali pod zakonsko maksimalno raven 85 dB?
• Je temperatura primerna (poleti do 27 stopinj, sicer pa od 20 do 24 stopinj)? Če uporabljamo klimo, naj ne bi bila nastavljena močneje kot 8 stopinj manj od zunanje temperature.
• Morda lahko naredimo prostor bolj prijeten za delo z zmerno uporabo barv, tako da ni vse belo ali sivo?
• Morda lahko izboljšamo programsko opremo, s katero delamo, da bo manj nepotrebnih operacij in ponovitev? Ali pa vsaj vprašamo koga, ki jo bolj obvlada, če je možno katero naše opravilo v programu narediti bolj enostavno in hitreje, kot trenutno znamo. Povsem verjetno bomo pozitivno presenečeni, česa nismo vedeli, pa nam je že bilo na voljo.

Ergonomske rešitve oz. pripomočke je pametno pred nakupom dobro preizkusiti, saj ne ustrezajo vsakemu enako. Zato so pogosto tudi precej drage. Vendar to še zdaleč ne velja za vse možne ergonomske izboljšave, posebno kadar naročniki in projektanti mislijo nanje vnaprej, ne šele potem, ko so delovna mesta že opremljena.

Vredno je razmišljati tudi o tem, da na dobro počutje in zdravje pri delu odločilno vplivajo dobri osebni odnosi med sodelavci in z vodstvom, ter splošno zadovoljstvo z delom, ki ga posameznik opravlja. To namreč prevlada tudi takrat, ko ostalim priporočilom ergonomije ni idealno zadoščeno. Poleg tega lahko z izboljševanjem na tem področju začnemo sami, takoj in neodvisno od vodstva in drugih faktorjev. Ko podarimo drugim prijaznost, dobro voljo, nesebično pomoč, je sicer včasih potrebno precej naše pozitivne energije, toda s to naravnanostjo bomo nagrajevali in osveževali tudi sebe. Morda zveni malce kontradiktorno, a resnica je, da kadar z veseljem damo nekaj dobrega drugim, izkušamo večje notranje zadovoljstvo kakor takrat, ko samo prejemamo zase.

Nesporno pa obstajajo tudi finančne koristi, zaradi katerih je s poslovnega vidika vredno vlagati v izboljšanje delovnih pogojev. Vedno več podjetnikov ve, da se zelo splača vlagati tudi v ergonomske rešitve, saj je z njimi mogoče doseči, da je pri delu manj izgubljanja časa, manj poškodb, manj bolniških odsotnosti in invalidnosti, večje zadovoljstvo in večja učinkovitost.