Kaj najbolj zmanjšuje tveganje srčnih bolezni

(klub 7sz) Raziskovalci so z vidika zmanjševanja srčnih bolezni podrobno analizirali podatke študije, ki že od 1996 spremlja zdravje in življenjski slog preko 40 tisoč žensk v Avstraliji, starih od 18 do 75 let. Znanstveniki so primerjali učinek naslednjih ključnih faktorjev tveganja za nastanek tovrstnih kroničnih bolezni:

• prekomerna teža,
• aktivno kajenje,
• diagnoziran visok krvni pritisk,
• nič ali malo telesne aktivnosti.

Rezultati so zgovorno pokazali, koliko odstotkov srčnih bolezni v ženski populaciji bi eliminirali, če bi izločili posamezne od navedenih faktorjev tveganja:

• za mlajše od 30 let bi opustitev kajenja preprečila celo do 60% primerov bolezni srca;
• za tiste v tridesetih letih bi zadostno povečanje telesne aktivnosti eliminiralo do polovice teh bolezni;
• za tiste od 47 do 64 let starosti bi dovolj telesne aktivnosti preprečilo do ene tretjine srčnih bolezni;
• celo za starejše od 73 let bi izločitev tveganja zaradi premalo gibanja imelo relativno velik učinek, do ene četrtine manj primerov koronarne bolezni, angine pektoris, bolezni srčne mišice, srčnega infarkta in drugih bolezni srca.

Še vedno je pomembno poskrbeti tudi za zdravo prehrano, zdravo telesno težo in zmanjšanje previsokega krvnega tlaka. Iz rezultatov raziskave pa lahko bolje vidimo, s katerimi elementi zdravega življenja najmočneje napadamo črne statistike, ki tepejo praktično vse, tudi Evropsko skupnost. V EU kar 40% vseh smrti povzročijo srčnožilne bolezni, kar pomeni skoraj dva milijona smrti vsako leto in blizu 200 milijard evrov stroškov za ekonomijo. Vsaj polovico tega bi lahko preprečili.

Opustitev kajenja je sicer tisti faktor, ki najbolj zmanjša tveganje srčnih bolezni pri vseh starostih. Splača se premagati to razvado!

Z dovolj telovadbe pa po drugi strani zmanjšamo svoje tveganje ne le za srčne bolezni, ampak za vse glavne kronične bolezni (tudi diabetes in rak) za do 50%, tveganje zgodnje smrti pa za 30%. Res ni težko imeti dovolj telovadbe, le v pridobivanje novih navad je treba vložiti nekaj truda in vztrajnosti.

Čeprav smo za primer vzeli raziskavo ženske populacije, lahko iz teh podatkov dobi motivacijo za spremembe tudi moška populacija. Res je sicer, da tovrstne raziskave in izračuni niso popolni, vendar vsem nam dajejo nedvoumno spodbudo: splača se potruditi in izboljšati svoj življenjski slog.