Voda: izjemno koristi, če jo pijemo dovolj

Izognimo se dehidraciji

(klub 7sz) Precej razširjena so mnenja strokovnjakov, da je okoli polovica ljudi na svetu kronično dehidriranih, kar pomeni, da njihovemu telesu primanjkuje vode, potrebne za optimalno delovanje. Pametno je preverjati, če nismo tudi mi med njimi, saj so posledice preveč slabe za zdravje, da bi jih lahko ignorirali. Tovrstna dolgotrajna dehidracija večinoma ni povezana s pomanjkanjem kakovostnih vodnih virov, ampak z napačnimi navadami, zaradi katerih telo dan za dnem dobiva premalo tekočine (to potrjujejo tudi ugotovitve ameriških raziskovalcev, po katerih naj bi bilo v ZDA, kjer vode ne manjka, celo do 75% prebivalstva kronično dehidriranih). Poglejmo najprej, kako lahko preverimo, če svojemu telesu dajemo premalo tekočine:

  1. Smo utrujeni brez posebnega razloga? Pomanjkanje vode je eden od faktorjev, ki poslabšajo zmožnost telesa, da izkoristi energijo, ki mu je sicer na razpolago.
  2. Opažamo nerednost prebave (velika potreba samo enkrat na dva ali več dni)? Če telo dobi premalo vode, jo črevo poskuša potegniti iz hrane več, kot bi bilo optimalno za urejeno prebavo, posledice pa so neprijetne in tudi nezdrave.
  3. Imamo visok krvni pritisk? Eden od vzrokov za to zelo tvegano stanje v telesu je lahko premalo vode.
  4. Opažamo pogosto zgago in druge težave z želodcem? Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja vode se zaščitna obloga želodca stanjša, kar lahko v kombinaciji z drugimi faktorji pripelje tudi do razjed.
  5. Smo pretežki, pa svojo težo zlahka še povečamo? Ljudje precej pogosto narobe interpretiramo občutek žeje kot občutek lakote. Sicer nekaj vode dobimo tudi s hrano, a hkrati še nepotrebne kalorije, če pojemo preveč glede na energetske potrebe telesa. Pitje treh do petih decilitrov vode okoli pol ure pred naslednjim obrokom hrane nam lahko pomaga pri tem konfliktu.
  6. Imamo dihalne težave? Pljuča so skupaj z možgani, srcem, jetri in ledvicami tisti organi, ki najbolj potrebujejo dovolj vode. Znano je, da pitje več vode znatno olajša simptome pri astmi in alergijah, povezanih z dihanjem.
  7. Nam krvni izvid pokaže preveč nezdravega holesterola? Tudi dolgotrajna dehidracija je lahko eden od krivcev, saj telo v takšnih razmerah tvori več holesterola, da bi celice lažje obdržale vodo.
  8. Opažamo težave z mehurjem, jetri ali ledvicami? Telesnemu sistemu odplakovanja smeti zaradi pomanjkanja vode ne uspe opraviti vsega svojega dela, zato se toksini akumulirajo, kar lahko omogoča ali povzroča nastanek infekcij, vnetij in bolečin, tudi glavobolov.
  9. Opažamo težave s sklepi? Mogoče nastaja v sklepih večje trenje, ki ga prinese pomanjkanja vode (ta namreč predstavlja kar 80% hrustanca). To pa povzroči tanjšanje hrustanca in počasnejše obnavljanje njegovih poškodb. Poleg tega zmanjšane kapacitete odplakovanja toksinov iz telesa lahko povzročijo ali poslabšajo vnetja (tudi) v sklepih in posledično simptome revme.
  10. Imamo pogosto težave s koncentracijo in spominom? Možgani vsebujejo kar okoli 85% vode, zato pomanjkanje vode lahko znatno vpliva na njihovo delovanje.
  11. Je koža suha ali nagubana? Logično je, da več zaužite tekočine lahko pomaga odpraviti ali vsaj omiliti tovrstne težave, lahko pa pomaga tudi pri različnih oblikah kožnih ekcemov, če jih je med drugim povzročilo pomanjkanje vode.
  12. Ali je zdravnik posumil na sindrom kronične utrujenosti, fibromialgijo, artritis, arteriosklerozo, rakasto obolenje, diabetes, katero od avtoimunskih bolezni, osteoporozo ali katero drugo degenerativno bolezen, npr. demenco? Vse te zdravstvene težave so bolj ali manj povezane s preveliko kislostjo telesnih tkiv, h kateri poleg neustrezne prehrane prispeva tudi dolgotrajno pomanjkanje vode.

Prva preprosta akcija, ki jo lahko naredimo, ko zaznamo tovrstne alarmne signale svojega telesa, je za vsaj en teden znatno povečati količino dnevno zaužitih tekočin ter hkrati omejiti pitje kave (in sorodnih diuretikov) na največ eno do dve dnevno. Kava, pravi čaj in kofeinske pijače namreč pospešujejo odvajanje vode iz telesa, kar pomeni, da moramo piti še več, kot bi telo normalno potrebovalo. Alkohola čim bolj zmerno ali nič, najbolje pa je zamenjati tudi umetne brezalkoholne pijače z navadno vodo, saj tako telesu prihranimo precej nepotrebnih in škodljivih dodatkov: sladkorja, umetnih sladil in še česa. Vodo pa lahko na koristen način popestrimo npr. z malo limone ali jabolčnega soka ali zeliščnim čajem.

Poglejmo podrobneje, kako telesu zagotavljamo dovolj tekočine za optimalno delovanje:

– Dnevno človek potrebuje okoli en liter vode na vsakih 30 kg telesne teže: litrov vode = teža / 30;

– Pri intenzivnem znojenju pijemo toliko več od te osnovne potrebe, kolikor nam pokaže občutek žeje, a bolje ne bistveno več kot pol litra naenkrat (toliko, kot telo še lahko koristno uporabi) in ne več kot deset litrov v 24 urah (slednje je celo nevarno za zdravje);

– S hrano dobimo do en liter na dan, če pojemo priporočeno količino zelenjave in sadja, ostalo moramo popiti;

– Najbolje je piti filtrirano vodo, saj si tako prihranimo mnoge nepotrebne škodljive snovi, ki so v vodi iz vodovoda; z vidika hidracije in razkisanja telesa lahko kratkoročno dosežemo boljše rezultate, če je voda alkalna (pH 8 do 9 – dobimo jo na primer s pomočjo ionizatorja);

– Spijemo 0,3 do 0,5 litra (en velik kozarec) vsaj pol ure pred vsakim obrokom;

– Samo do 0,2 litra spijemo v času med obrokom in še dve uri po njem; najbolje je, če pijača v tem času ni zelo mrzla, da ne motimo prebave;

– Čim manj pijemo po 19h, da mala potreba ne bi motila našega spanja.

Zadostno količino popite tekočine preverjamo sproti s pomočjo barve urina. Ravno prava je bledo rumena, povsem prozorna pa pomeni, da lahko količino popite tekočine zmanjšamo. Čim temnejše rumene barve je, tem bolj bi morali povečati pitje vode. Pri količini naenkrat zaužite vode pa ne pretiravamo, saj telo lahko koristno uporabi samo nekaj več kot en kozarec na uro (velikost kozarca je odvisna od naše teže), odvečno vodo bo izločilo z urinom.

pitje vode, vir: aimwater.comKo en teden vztrajamo pri pitju zadostne količine vode, pa ne opazimo nobenega izboljšanja nadležnih simptomov, ki bi lahko bili posledica blage dehidracije, je verjetno čas, da ponovno obiščemo zdravnika. Četudi samo pitje dovolj vode v našem konkretnem primeru ne bi moglo omiliti ali odpraviti konkretnih simptomov, smo svojemu telesu s tem gotovo pomagali bolje opravljati njegove naloge. Pravzaprav je edina korist tovrstnih simptomov, če se zaradi njih prebudimo glede svoje odgovornosti in se poučimo, kaj lahko sami naredimo več za ustrezno vzdrževanje svojega telesa – pa ne le o pomembnosti pitja vode, ampak tudi o ostalih stebrih zdravja.