Izognimo se ekstremom ‘zdravega’ življenja

/klub 7sz/ Zdrav življenjski slog ima nedvomno velike koristi tako za posameznike kot tudi za družbo kot celoto, to je dokazano. Promocija elementov zdravega življenja je torej zelo potrebna in koristna. Dobro pa je poznati tudi nevarne skrajnosti, na katere lahko naletimo na tem področju, in kako se jim lahko izognemo.

Ekstremne diete za hujšanje. Ni dvoma, za dolgoročno zdravje je zelo pomembno imeti zdravo težo in ne preveč shranjene telesne maščobe. Toda ‘šprinterske’ diete z zelo malo kalorijam in/ali napačno spremembo prehrane in/ali s pretirano telovadbo, ki jih ljudje delajo, da bi čim bolj hitro izgubili odvečne kilograme, so lahko zelo škodljive. Poleg tega so pogosto neuspešne, saj po hujšanju napačne stare navade praviloma spet prevladajo in kilogrami se znova nabirajo, dokler pritisk spet ne postane prevelik in se odločijo za naslednjo dieto z obljubo hitrih rezultatov. Veliko boljše in dolgoročno uspešne so pametne diete, saj poskrbijo za to, da se oseba poleg nepotrebne maščobe znebi tudi napačnih vzorcev razmišljanja in čustev, ki so jo pripeljali do odvečne teže.

Ortoreksija se kaže kot ekstremna preokupacija z zdravo prehrano in izogibanjem hrani, ki jo ima oseba za nezdravo. Res je sicer, da se je pametno izogibati hrani, za katero ni dvoma, da ima dolgoročno škodljive posledice za naše telo. Toda veliko bolje je imeti trezno ravnovesje in raje občasno v notranjem miru in s hvaležnostjo pojesti malo nečesa, kar ni (najbolj) zdravo, če že ni boljše izbire (ali pa s tem pokažemo vljudnost do svojih gostiteljev), kot škodovati svojemu telesu z dolgotrajnim stresom, ki ga povzroča strah pred posledicami ne-idealne prehrane.

Pretiravanje s prehranskimi dodatki. Večina ljudi bi z občasnim ali rednim jemanjem kakovostnih prehranskih dodatkov v obliki multivitaminov in omega-3 maščob pridobila kratkoročne in dolgoročne koristi za svoje zdravje. Na splošno pa zdravniki priporočajo zmernost, saj se prodaja ogromno različnih izdelkov v obliki industrijsko proizvedenih tablet in kapsul ali pa domačih zeliščnih mešanic z obljubo »pozitivnega vpliva na to in ono«. Nezdravo je (pa tudi drago), če bi se zaradi teh obljub ujeli v napačno prepričanje, da bi za svoje celovito zdravje obvezno morali jemati celo paleto prehranskih dodatkov, ali pa bi postali zaskrbljeni, če bi jih kdaj pozabili vzeti ali na nek način ne bi bili dostopni. Nepotrebna skrajnost je lahko še jemanje prevelikih količin teh dodatkov v napačnem pričakovanju, da bodo koristi, ki jih obljubljajo, vidne prej – tudi takšno ravnanje je lahko nevarno, posebno če je dolgotrajno in brez kvalificiranega zdravniškega vodstva in nadzora.

Atletska ali športna anoreksija (lahko bi ji rekli tudi hipervadba) je obsedenost s telovadbo, ki jo oseba izvaja zaradi strahu (na primer), da ne bi pridobila odvečne teže ali izgubila mišic oz. telesne kondicije. Pogosto se izraža s treningi do izčrpanosti in celo fizičnih poškodb ali z dajanjem prednosti telovadbi pred učenjem, delom, sestanki in celo zabavo. Potrebno je razumeti, da pretiravanje z vadbo sprošča velike količine prostih radikalov, ki telesu dolgoročno škodujejo in pospešujejo staranje. Če dovolj celovito razumemo svoje telo, je lažje obračunati z nepotrebnimi strahovi in postaviti telovadbo na mesto, ki ji v zdravem življenjskem slogu pripada – koristna je v zmernosti (od 15 minut do ene ure dnevno, sicer dovolj intenzivno, a brez ekstremnih naporov). Enako velja za vse elemente zdravega življenjskega sloga – potrebno je pametno ravnovesje.

Hipohondrija je lahko tudi sinonim za namišljeno bolezen, v bistvu pa gre za dolgotrajno pretirano ukvarjanje s svojim zdravstvenim stanjem zaradi strahu pred boleznimi. Ljudje, ki se ujamejo v to zanko, se neupravičeno vznemirjajo glede vsakega neugodnega simptoma, ki ga opazijo, ne glede na to, kako majhen ali nepomemben je. Poleg tega so nagnjeni k temu, da stalno preiskujejo svoje telo, si sami postavljajo diagnoze in porabljajo preveč zdravil. Pogosto se takšno stanje nadaljuje tudi potem, ko jim zdravnik zagotovi, da so njihove skrbi nepotrebne in da v resnici nimajo bolezni, ki se jih bojijo.

In kako premagati?

Lahko bi rekli, da imajo vsi zgoraj navedeni in verjetno še kateri drugi podobni ekstremi skupni imenovalec napačnega mišljenja, ki v človeku povzroča strahove oz. zaskrbljenost ter nezdravo usmerjenost nase. Nekateri so bolj dovzetni za to kot drugi, v vsakem primeru pa je potrebno takšne notranje simptome vzeti resno in čim prej najti pot ven iz njih.

Prav je, da smo odgovorni glede svojega zdravja s tem, da dajemo svojemu telesu, kar potrebuje. Toda zaskrbljenost in strahovi niso odgovornost! Če v sebi dopuščamo strah pred boleznimi ali druge oblike fobij, ki jih ‘hranimo’ z napačnim razmišljanjem o nevarnostih za naše zdravje, namreč svoje telo dolgotrajno obremenjujemo z negativnimi posledicam stresa, s čimer izgubljamo prav to zdravje, ki si ga po drugi strani prizadevamo obvarovati. Zato stran s strahovi in zaskrbljenostjo!

Obstajajo različne psihološke terapije za premagovanje strahov, ki jih izvajajo različni strokovnjaki. Vsekakor je bolje poiskati tovrstno pomoč kot ostati pasiven in narediti nič. Toda največ za svojo duševno zdravje lahko naredimo sami, saj je zanesljiva zmaga nad strahom preprosto trdna vera v nekaj drugega, kar je superiorno negativni informaciji, ki povzroča strah. Veliko pove že to, da lahko vsak človek zgolj na osnovi optimizma in svoje volje odločno reče: ‘Zavračam strah, ne bom se bal, pogumen bom, vse bo v redu!’ – in mu bo pomagalo. Kdor veruje v Boga, pa bi moral imeti še bolj trdno stališče za zmago, če le pozna Božje obljube in jih zna uporabiti. Kot je zapisal znan avtor, pogum ni odsotnost strahu, ampak njegovo premagovanje.