Preproste praktične usmeritve bolj zdravega prehranjevanja

(klub 7sz) Iz zdrave prehrane je možno narediti pravo znanost in si sestavljati komplicirane jedilnike z mnogimi različnimi živili, pogosto s takimi, ki jih lahko kupimo samo v največjih ali specializiranih trgovinah ali v tujini.

Sicer drži, da bi telo na ta način dobilo bolj pestro hrano in več potrebnih mikro hranil, a hkrati nam to vzame precej časa in energije. Za tiste, ki nimamo časa, da bi se veliko ukvarjali s tem, pa je velik napredek že to, da pojemo manj zdravju škodljivih  živil in več hrane, ki ne prinaša samo energije, ampak je koristna za naše telo. Naslednja praktična priporočila so nam lahko v pomoč pri tem:

1. Naučimo se imeti radi sadje, zelenjavo, oreške, semena – skratka naravno, “živo” (čim manj predelano) hrano.
Zakaj? S tovrstno hrano telo dobi največ nujno potrebnih hranil in koristnih zaščitnih snovi za obrambo pred nalezljivimi, degenerativnimi in kroničnimi boleznimi. Ne nazadnje pa je tudi okusna, samo nekaj začetne odločnosti je potrebno, da se je lahko navadimo in najdemo okusne kombinacije, ki so nam všeč.

2. Jejmo dovolj za svoj prvi obrok (zajtrk).
Zakaj? Med drugim je tako veliko bolj verjetno,  da pred kosilom ne bomo čutili hude lakote,  ki bi klicala po škodljivih vmesnih prigrizkih ali napitkih z veliko sladkorja. Raziskave pa kažejo tudi na druge, bolj dolgoročne koristi zajtrka, posebno če si znamo sestaviti zdravega.

3. Ko telo želi sladko, pomislimo na suho sadje, kot so rozine ter suhe fige in slive (lahko jih tudi namočimo), ali na domači med, po možnosti v kombinaciji z orehi, lešniki, mandlji ali drugimi vrstami oreškov.
Zakaj? Iz takšne zdrave kombinacije sladkega in koristnih maščob se bomo nasitili. V zmernih količinah bodo takšni posladki našemu telesu tudi koristili, za razliko od škodljivih sladic iz tovarn in pekarn, praviloma polnih sladkorja, bele moke in slabih maščob, verjetno tudi z nekaj aditivi. Posebej je pametno čim bolj zamenjati sladice, ki so ocvrte ali narejene s hidrogenirano oz. trans maščobo (npr. margarino), saj se tako izognemo nepotrebnim tveganjem za nastanek več vrst kroničnih bolezni, npr. bolezni srca.

4. Kadar imamo na izbiro samo sendvič ali hitro oz. ocvrto hrano ali sladkarije, se spomnimo, da bi lahko pred obrokom pojedli npr. jabolko, banano ali kakšen drug sadež, med obrokom ali po njem pa čim več solate oz. zelenjave.
Zakaj? Bolj se bomo nasitili, pojedli bomo manj nezdrave hrane in hkrati dobili koristna in zaščitna hranila, ki jih telo potrebuje poleg ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

5. Kadar jemo, zavestno odrinimo stres stran od sebe in mirno, hvaležno uživajmo v okusu hrane.
Zakaj? Hrano tako bistveno bolje prežvečimo, naši prebavni organi bodo zato manj obremenjeni, telo bo hrano lahko veliko bolje prebavilo in izkoristilo, hkrati pa bomo prej začutili sitost in verjetno pojedli znatno manj.

6. Kadar bi jedli meso, se poskusimo izbirati čim manj mastno (perutnina brez kože, pusta govedina) ali pa ribe, v zmernih količinah.
Zakaj? V živalskih maščobah se nabira precej škodljivih snovi, ki se jim je bolje izogniti ter jih nadomestiti s kakšno okusno in sočno zelenjavno omako, npr. s česnom, začimbami in olivnim oljem. Nepotrebnim in škodljivim kemikalijam se lahko izognemo tudi, če si najdemo primerno nadomestilo za salame, hrenovke in drugo konzervirano meso. Alternativ je veliko.

 7. Kadar smo žejni, pomislimo na vodo.
Zakaj? Je ustvarjena, da nas najbolj odžeja, hkrati pa z njo, posebno če je filtrirana, ne bomo dobili nepotrebnih snovi, škodljivih za naše zdravje (to so predvsem sladkor, umetna sladila in drugi dodatki umetnih pijač). Skratka, voda je najboljša pijača, ki jo lahko izberemo, pa še najcenejša hkrati.

Naše življenje je pomembno, zato se je vredno potruditi s tovrstnimi izboljšavami življenjskega sloga. Veliko uspeha pri opuščanju škodljive prehrane in osvajanju sočne, okusne, bolj zdrave!